Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri pripravi planov in posegih v območja kulturne dediščine

Kazalo

Uvod

Ministrstvo za kulturo je Priročnik pripravilo, da lahko pripravljavci planov, izdelovalci okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje ter drugi uporabniki na enem mestu dobijo zgoščen pregled prečiščenih besedil vseh pravnih režimov varstva, ki na dan izdaje tega priročnika v Republiki Sloveniji veljajo za območja kulturne dediščine, kot to izhaja iz različnih pravnih podlag. Pravne podlage so navedene na koncu dokumenta v poglavju IX. Viri.

Z izrazom območja kulturne dediščine se poimenovana območja, objekti in deli objektov, ki so varovani na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine (1. člen ZVKD-1).

Z izrazom plan so poimenovani vsi plani, programi, načrti ali drugi splošni akti, katerih izvedba ima vpliv na kulturno dediščino ali njeno varstvo (3. člen ZVKD-1).

Izraz poseg v kulturno dediščino pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo kulturne dediščine ali ki kulturno dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo (3. člen ZVKD-1).

Dokument je razdeljen na poglavja, ki povzemajo razdelitev območij kulturne dediščine na vrste (in podvrste), na katere se pravni režimi nanašajo. Te vrste (in podvrste) so:

· območje kulturnega spomenika (kratka oznaka: spomenik),

· območje dediščine iz strokovnih zasnov varstva (kratka oznaka: dediščina):

območje stavbne dediščine,

območje naselbinske dediščine,

območje kulturne krajine,

območje vrtnoarhitekturne dediščine,

območje memorialne dediščine,

območje zgodovinske krajine,

območje druge dediščine,

· registrirano arheološko najdišče (kratka oznaka: arheološko najdišče),

· vplivno območje kulturnega spomenika (kratka oznaka: vplivno območje spomenika),

· vplivno območje dediščine (kratka oznaka: vplivno območje),

· območje dediščine, ki ni v strokovnih zasnovah varstva (kratka oznaka: dediščina priporočilno):

območje stavbne dediščine,

območje naselbinske dediščine,

območje kulturne krajine,

območje vrtnoarhitekturne dediščine,

območje memorialne dediščine,

območje zgodovinske krajine,

območje druge dediščine.

Pri vsakem poglavju oziroma za vsako vrsto območja kulturne dediščine je opredeljen enoten pravni režim varstva. Za posamezno vrsto območja kulturne dediščine velja osnovni pravni režim varstva in konkretnejši dodatni pravni režim varstva.

Na primer: v območju naselbinske dediščine velja osnovni pravni režim varstva, ki velja za območja dediščine iz strokovnih zasnov varstva, in dodaten pravni režim varstva, ki velja za območja naselbinske dediščine.

Posebej pri velikih območjih kulturne dediščine je treba opozoriti, da se pravni režim varstva nanaša le na posege v varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, in ne na vse posege v prostor znotraj teh območij. Katere vrednote so v določenih območjih kulturne dediščine varovane in kaj so prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot, je razvidno iz pravne podlage varstva.

Ne glede na zgornjo opredelitev velja, da so pravni režimi varstva za registrirana arheološka najdišča lahko opredeljeni znotraj katerega koli drugega območja kulturne dediščine, saj se arheološke ostaline zaradi njihove narave (saj se lahko pojavljajo na površini ali pod površjem zemlje, pod objekti in na dnu vodotokov, jezer in morja) lahko registrirajo neodvisno od identifikacije drugih vrst območij kulturne dediščine.

Priročnik se navezuje in je povezan s podatki v grafičnem delu (sloj eVRD; glej poglavje VIII. 3 Opis atributnih podatkov v sloju eVRD).

V grafičnem delu so vsa območja kulturne dediščine prikazana v enotnem sloju in to ne glede na vsebinsko pojasnilo, ki je razdeljeno na posamične vrste območij kulturne dediščine.

Priročnik je bil prvič objavljen 18. 9. 2008 in dopolnjen 3. 4. 2009. Zadnja dopolnitev z dne 2. 11. 2011 Priročnik usklajuje s Pravilnikom o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10).

I. OBMOČJE KULTURNEGA SPOMENIKA (KRATKA OZNAKA: SPOMENIK)

začetek priročnika

Osnovni pravni režim varstva

V območjih spomenikov veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:

· spodbujanje trajnostne uporabe spomenikov, to je uporabe spomenikov na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,

· spodbujanje vzdržnega razvoja spomenikov, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenikov za prihodnje generacije,

· spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenikov,

· ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenikov ter njihove materialne substance,

· dovoljeni so posegi v spomenike, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njihove varovane vrednote,

· dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenikov ob spoštovanju njihove posebne narave in družbenega pomena.

V območjih spomenikov zakon predpisuje:

· takšno ravnanje s spomeniki, ki dosledno upošteva in ohranja njihove kulturne vrednote in družbeni pomen,

· upoštevanje aktov o razglasitvi v postopkih priprave in sprejemanja planov,

· presojo vplivov na spomenike na podlagi predpisov o varstvu okolja,

· upoštevanje smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov,

· upoštevanje ohranitve spomenikov v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora,

· prepoved odstranitve (rušenja) spomenika.

Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za kulturno dediščino, spomenik odstraniti ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

· če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ogroža varnost ljudi in premoženje,

· če je bil spomenik pred tem ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje,

· če je bila pred tem opravljena raziskava spomenika in

· če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.

Dodatni pravni režim varstva

Dodatni pravni režim varstva je opredeljen v konkretnem aktu o razglasitvi posameznega območja za spomenik. Podatki o aktu o razglasitvi so navedeni v polju »Predpis«.

Kadar se dodatnega varstvenega režima ne da razbrati iz konkretnega akta o razglasitvi (takšni so primeri nekaterih starejših aktov), Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/08 in nadaljnje spremembe) določa za posamezne vrste nepremičnih spomenikov naslednje dodatne pravne režime varstva:

Posamezni spomenik (v aktu o razglasitvi lahko: umetnostnozgodovinski, umetnostni in arhitekturni, etnološki, tehniški, zgodovinski spomenik, spomenik oblikovane narave in podobno)

Za posamezne spomenike velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje varovanje vseh zunanjih značilnosti, kot so gabariti, zasnova pročelij, tlorisni razporedi, značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v prostoru, arheološke plasti in razmerja spomenika in posebej njegovo vplivno območje. Če je kot spomenik zavarovan zgodovinski park ali vrt, se varujejo parkovna ali vrtna zasnova, način zasaditve, oblikovani naravni elementi, objekti in pritikline, namenjeni uporabi in olepšanju.

Naselbinski spomenik (v aktu o razglasitvi lahko: urbanistični spomenik in podobno)

Za naselbinske spomenike velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje varovanje morfološke zasnove in parcelacije naselja, javnih prostorov in njihove opreme, uličnih fasad in streh v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti, gabarite, meje in silhuete naselja.

Zavarovano arheološko najdišče (v aktu o razglasitvi lahko: arheološki spomenik, arheološko območje in podobno)

Za zavarovana arheološka najdišča velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje varovanje pred posegi v prostor ali rabo, ki dejansko ali potencialno lahko poškodujejo arheološke plasti, spreminjajo arheološki kontekst ali spreminjajo okoljske dejavnike, pomembne za njihovo ohranitev.

Zavarovana kulturna krajina
Za zavarovano kulturno krajino velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje varovanje značilne rabe zemljišč, parcelacije, značilne vegetacije, prostorskih dominant, odnosov med poselitvijo in odprtim prostorom, krajev spomina in značilnih topografskih imen.

Dodatni pravni režim varstva, ki se nanašajo na spomenike znotraj območij, varovanih ali zavarovanih po predpisih s področja ohranjanja narave, se ne upoštevajo, če bi njihovo upoštevanje lahko povzročilo ogrožanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, kar ugotovi organizacija, pristojna za varstvo narave, v naravovarstvenih smernicah.

Obrazložitev

Spomenik je kulturna dediščina, ki je zaradi svojega izjemnega pomena za državo ali posebnega pomena za pokrajino ali občino z aktom o razglasitvi razglašena za kulturni spomenik. (11. člen ZVKD-1)

V sloj eVRD so vključeni spomeniki, ki so na dan priprave podatkov o pravnih režimih varstva kulturne dediščine stalno ali začasno razglašeni za spomenik.

Območje spomenika v sloju eVRD je povzeto po registru nepremične kulturne dediščine in ni nujno identično območju iz razglasitve (velja za večino razglasitev pred letom 1999, pa tudi za nekatere razglasitve po letu 1999). V primeru razhajanj veljajo podatki iz akta o razglasitvi. Podatki o aktu o razglasitvi so navedeni v polju »Predpis«.

Dodatni pravni režimi varstva za posamezne zvrsti spomenikov, ki veljajo v primerih, da iz akta o razglasitvi režima ni mogoče razbrati konkretnega varstvenega režima, so opredeljeni v 134. členu ZVKD-1.

22. člen ZVKD-1 določa:

Če je ista stvar razglašena za spomenik državnega pomena in za spomenik lokalnega pomena, si varstveni režimi in drugi ukrepi varstva po obeh aktih ne smejo nasprotovati. Če pride do kolizije določb obeh aktov o razglasitvi, veljajo določbe akta o razglasitvi spomenika državnega pomena in ukrepi varstva, izdani na njegovi podlagi.

Pri pripravi prostorskih aktov in drugih planov je treba upoštevati varstvo in vanj vključevati ukrepe varstva, ki veljajo za spomenik (74. člen ZVKD-1).

Varstvo se v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov in drugih planov zagotavlja z upoštevanjem aktov o razglasitvi ter s presojo vplivov na spomenik v okviru presojanja vplivov na okolje na podlagi predpisov o varstvu okolja Presoja vplivov s stališča varstva se izvede tudi, če v območju posega ni spomenikov, vendar se pričakuje posreden vpliv na spomenik (74. člen ZVKD-1).

Varstvo v postopkih priprave prostorskih aktov se zagotavlja tudi z upoštevanjem smernic in mnenj (74. člen v povezavi s 76. in 79. členom ZVKD-1).

Upoštevanje varstva je treba zagotoviti v vseh fazah priprave prostorskih aktov in drugih planov, še posebej tistih njegovih delov, ki so neposredna podlaga za izdajanje soglasij za posege v spomenik. (74. člen ZVKD-1).

Ohranitev spomenikov se obvezno upošteva v prostorskih aktih, ki imajo neposreden vpliv na spomenik in njegovo varstvo, in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora (75. člen ZVKD-1).

Za dodatna pojasnila glede kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za posege v območja spomenikov glej VII. 1 Dodatna pojasnila: Območje kulturnega spomenika (kratka oznaka: spomenik).

II. OBMOČJE DEDIŠČINE IZ STROKOVNIH ZASNOV (KRATKA OZNAKA: DEDIŠČINA)

začetek priročnika

Osnovni pravni režim varstva

V območjih dediščine veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:

· spodbujanje trajnostne uporabe dediščine, to je uporabe dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,

· spodbujanje vzdržnega razvoja dediščine, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev dediščine za prihodnje generacije,

· spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene dediščine,

· ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena dediščine ter njene materialne substance,

· dovoljeni so posegi v dediščino, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njene varovane vrednote,

· dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena.

V območjih dediščine zakon predpisuje:

· takšno ravnanje z dediščino, ki zagotavlja čim večjo ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost,

· upoštevanje varstvenega režima ter drugih meril in pogojev za izvedbo posegov v prostor za dediščino v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov.

· presojo vplivov na dediščino na podlagi predpisov o varstvu okolja,

· upoštevanje smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov,

· upoštevanje ohranitve dediščine v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora,

· prepoved odstranitve (rušenja) dediščine.

Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra dediščino odstraniti in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

· če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnim sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje,

· če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in

· če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.

Soglasje ministra za odstranitev registrirane dediščine je treba pridobiti, če prostorski akt predvideva obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za posege v to dediščino.

Dodatni pravni režimi varstva

Območje stavbne dediščine

začetek priročnika

V območjih stavbne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:

· tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

· gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

· oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),

· funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,

· sestavine in pritikline,

· stavbno pohištvo in notranja oprema,

· komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),

· pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),

· celovitost dediščine v prostoru in

· zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Opomba: Območja stavbne dediščine po Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) praviloma sodijo v zvrst N02 »Stavbe«. Območja stavbne dediščine lahko skupaj s pripadajočo vrtnoarhitekturno dediščino po Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) sodijo tudi v zvrst N04 »Stavbe s parki ali z vrtovi«

Območje naselbinske dediščine

začetek priročnika

V območjih naselbinske dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:

· naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),

· odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

· prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),

· prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),

· naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,

· podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

· odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

· stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),

· oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in

· zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Opomba: Območja naselbinske dediščine po Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) praviloma sodijo v zvrst N07 »Naselja in njihovi deli«.

Območje kulturne krajine

Območje zgodovinske krajine

začetek priročnika

V območjih kulturne krajine in zgodovinske krajine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje varovanih vrednot, kot so:

· krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

· značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

· tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

· tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

· odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

· avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

· preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

· zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Opomba: Območja kulturne krajine in območja zgodovinske krajine po Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) praviloma sodijo v zvrst N08 »Kulturna krajina«.

Območje vrtnoarhitekturne dediščine

začetek priročnika

V območjih vrtnoarhitekturne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:

· zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

· grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

· naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

· podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

· rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in

· vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

Opomba: Območja vrtnoarhitekturne dediščine dediščine po Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) praviloma sodijo v zvrst N03 »Parki in vrtovi«. Območja vrtnoarhitekturne dediščine lahko skupaj s pripadajočo stavbno dediščino po Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) sodijo tudi v zvrst N04 »Stavbe s parki ali z vrtovi«

Območje memorialne dediščine

začetek priročnika

V območjih memorialne dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:

· avtentičnost lokacije,

· fizična pojavnost objekta in

· vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.

Opomba: Območja memorialne dediščine po Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) praviloma sodijo v zvrst N05 »Spominski objekti in kraji«.

Območje druge dediščine

začetek priročnika

V območjih druge dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:

· avtentičnost lokacije,

· fizična pojavnost objekta ali naprave,

· osnovna namembnost ali primarna raba objekta ali naprave in način njenega delovanja ter

· vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

Opomba: Območja druge dediščine po Pravilniku o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) praviloma sodijo v zvrst N06 »Drugi objekti in naprave«.

Obrazložitev

V prostorskih aktih se obvezno upošteva ohranitev lastnosti dediščine, ki so opredeljene v varstvenih območjih dediščine.

Pri pripravi prostorskih aktov in drugih planov je treba upoštevati varstvo in vanj vključevati ukrepe varstva, ki veljajo za varstvena območja dediščine (74. člen ZVKD-1). Do določitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo varstveni režimi ter druga merila in pogoji za izvedbo posegov v prostor za dediščino iz strokovnih zasnov (131. člen ZVKD-1).

Dediščina iz strokovnih zasnov je dediščina, vključena v strokovne zasnove varstva, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije na podlagi prej veljavnega Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD, Uradni list RS št. 7/99).

Varstvo se v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov in drugih planov zagotavlja z upoštevanjem dediščine ter s presojo vplivov na dediščino v okviru presojanja vplivov na okolje na podlagi predpisov o varstvu okolja. Presoja vplivov s stališča varstva se izvede tudi, če v območju posega ni dediščine, vendar se pričakuje posreden vpliv na dediščino (74. člen v povezavi s 131. členom ZVKD-1).

Varstvo v postopkih priprave prostorskih aktov se zagotavlja tudi z upoštevanjem smernic in mnenj (74. člen v povezavi s 76. in 79. členom ZVKD-1).

Ohranitev lastnosti dediščine se obvezno upošteva v prostorskih aktih, ki imajo neposreden vpliv na dediščino in njeno varstvo, in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora (75. člen v povezavi s 131. členom ZVKD-1).

Območja dediščine iz strokovnih zasnov se razvrščajo v različne podvrste in nanje so vezani dodatni pravni režimi varstva. Posamezno območje dediščine je lahko uvrščeno v več podvrst, zato je pri teh območjih treba upoštevati vse posameznim podvrstam pripadajoče dodatne pravne režime varstva (glej polje »Podrežimi«).

V sloj eVRD so vključene enote kulturne dediščine iz strokovnih zasnov, razen enot, ki so bile do dneva priprave podatkov o pravnih režimih izbrisane iz registra nepremične kulturne dediščine oziroma imajo v registru kategorijo varstvenega režima "dokumentarno varstvo/ ostalo" in jih ne varujemo več v naravi.

Za dodatna pojasnila glede kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za posege v območja dediščine glej VII. 2 Dodatna pojasnila: Območje dediščine iz strokovnih zasnov (kratka oznaka: dediščina).

III. REGISTRIRANO ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE (KRATKA OZNAKA: ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE)

začetek priročnika

Osnovni pravni režim varstva

V območjih arheoloških najdišč veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:

· spodbujanje trajnostne uporabe arheoloških najdišč, to je uporabe arheoloških najdišč na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti,

· spodbujanje vzdržnega razvoja arheoloških najdišč, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev arheoloških najdišč za prihodnje generacije,

· spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene arheoloških najdišč,

· ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena arheoloških najdišč ter njihove materialne substance,

· dovoljeni so posegi v arheološka najdišča, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njihove varovane vrednote,

· dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev arheoloških najdišč ob spoštovanju njihove posebne narave in družbenega pomena.

V območjih arheoloških najdišč zakon predpisuje:

· upoštevanje arheoloških najdišč v postopkih priprave in sprejemanja planov,

· presojo vplivov na arheološka najdišča na podlagi predpisov o varstvu okolja,

· upoštevanje smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov,

· upoštevanje ohranitve arheoloških najdišč v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora,

· prepoved odstranitve arheološkega najdišča.

Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra, pristojnega za kulturno dediščino, arheološko najdišče po predhodni arheološki raziskavi odstraniti.

Dodatni pravni režim varstva

Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

· odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

· poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

· ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

· gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

· postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč:

· če ni možno najti drugih rešitev ali

· če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.

Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.

Obrazložitev

Registrirano arheološko najdišče je strokovno identificiran in registriran originalni kraj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij na površju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij arheološko raziskovanje ali odkritja in za katere se z registracijo ugotovi, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti dediščine. Registrirana arheološka najdišča so tudi strokovno identificirani in originalni kraji vojnih grobišč, starih vsaj 50 let.

Pri pripravi prostorskih aktov in drugih planov je treba upoštevati varstvo in vanj vključevati ukrepe varstva, ki veljajo za dediščino. (74. člen ZVKD-1)

Varstvo se v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov in drugih planov zagotavlja z upoštevanjem arheoloških najdišč ter s presojo vplivov na arheološka najdišča v okviru presojanja vplivov na okolje na podlagi predpisov o varstvu okolja. Presoja vplivov s stališča varstva se izvede tudi, če v območju posega ni arheoloških najdišč, vendar se pričakuje neposreden ali posreden vpliv na arheološke ostaline (74. člen ZVKD-1).

Varstvo v postopkih priprave prostorskih aktov se zagotavlja tudi z upoštevanjem smernic in mnenj (74. člen ZVKD-1)

Ohranitev arheoloških najdišč se obvezno upošteva v prostorskih aktih, ki imajo neposreden vpliv na dediščino in njegovo varstvo, in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora (75. člen ZVKD-1).

V sloj eVRD so vključena registrirana arheološka najdišča in arheološka najdišča, ki so na dan priprave podatkov o pravnih režimih v postopku vpisa v register.

Za dodatna pojasnila glede kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za posege v območja arheoloških najdišč glej VII. 3 Dodatna pojasnila: Registrirano arheološko najdišče (kratka oznaka: arheološko najdišče).

IV. VPLIVNO OBMOČJE KULTURNEGA SPOMENIKA (KRATKA OZNAKA: VPLIVNO OBMOČJE SPOMENIKA)

začetek priročnika

Pravni režim varstva

V vplivnih območjih spomenikov velja pravni rešim varstva, ki določa, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju spomenikov.

Prostorske ureditve v vplivnem območju spomenika morajo biti prilagojene prostorskim možnostim tako, da družbeni pomen spomenika v prostoru ni okrnjen.

Konkreten pravni režim je določen v aktu o razglasitvi spomenika. Podatki o aktu o razglasitvi so navedeni v polju »Predpis«.

Obrazložitev

Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti spomenika se z aktom o razglasitvi za spomenik lahko določi tudi vplivno območje tega spomenika.

Vplivno območje je širša okolica spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino.

V sloj eVRD so vključena vplivna območja spomenikov, za katera so bili akti o razglasitvi sprejeti po letu 1999. Za starejše akte o razglasitvi območja niso sistematično preverjena. Vplivna območja, ki so z aktom o razglasitvi določena le opisno, v sloj eVRD niso vključena. Vplivna območja so v sloj eVRD lahko vključena z zamikom glede na datum sprejetja akta o razglasitvi.

Za dodatna pojasnila glede kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za posege v vplivna območja spomenikov glej VII. 4 Dodatna pojasnila: Vplivno območje kulturnega spomenika (kratka oznaka: vplivno območje spomenika).

V. VPLIVNO OBMOČJE DEDIŠČINE (KRATKA OZNAKA: VPLIVNO OBMOČJE)

začetek priročnika

Pravni režim varstva

V vplivnih območjih dediščine velja pravni rešim varstva, ki določa, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine.

Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

Obrazložitev

Vplivno območje je širša okolica dediščine, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino.

Za potrebe presojanja vplivov izvedbe plana na dediščino se glede na obseg in značilnosti posega ter značilnosti dediščine (status, tip, pravni režim varstva, ogroženost) v postopku celovite presoje vplivov na dediščino lahko določi razširjeno vplivno območje. Predmet presojanja ni samo kulturna dediščina v območju prostorskega akta, ampak vsa kulturna dediščina, na katero ima izvedba plana lahko vpliv.

V sloj eVRD so vključena vsa vplivna območja, določena do dneva priprave podatkov o pravnih režimih.

Za dodatna pojasnila glede kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za posege v vplivna območja glej VII. 5 Dodatna pojasnila: Vplivno območje dediščine (kratka oznaka: vplivno območje).

VI. OBMOČJE DEDIŠČINE, KI NI V STROKOVNIH ZASNOVAH (KRATKA OZNAKA: DEDIŠČINA PRIPOROČILNO)

začetek priročnika

Osnovni režim varstva

V območjih dediščine priporočilno so smernice priporočilne narave.

Vsebina priporočilnih smernic (to je priporočilni režim varstva) v območjih dediščine priporočilno postane pravni režim varstva, če ga kot takega določi veljavni prostorski akt.

Priporočilne splošne varstvene usmeritve in določila, kot jih predpisuje zakon, so v območjih dediščine priporočilno vsebinsko enake kot splošne varstvene usmeritve pri območjih dediščine (glej II. Območje dediščine iz strokovnih zasnov (kratka oznaka: dediščina), podpoglavje Osnovni pravni režim varstva).

Če je za poseg v območje dediščine priporočilno treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, je to dediščino izjemoma dovoljeno odstraniti na podlagi soglasja ministra za kulturno dediščino ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

· če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnim sredstvi, ali če dediščina priporočilno ogroža varnost ljudi in premoženje,

· če je bila pred tem opravljena raziskava objekta in

· če raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija.

Dodatni režimi varstva

Priporočilni dodatni režimi varstva v območjih dediščine priporočilno so vsebinsko enaki kot dodatni pravni režimi varstva pri območjih dediščine in sicer glede na podvrsto dediščine (glej II. Območje dediščine iz strokovnih zasnov (kratka oznaka: dediščina), podpoglavje Dodatni pravni režimi varstva).

Obrazložitev

Dediščina priporočilno je dediščina, ki je bila v register nepremične kulturne dediščine vpisana oziroma za katero se je postopek vpisa v register začel že po izdelavi strokovnih zasnov, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije na podlagi prej veljavnega Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD, Uradni list RS št. 7/99), kar pomeni, da niso bila vključena v strokovne zasnove.

Dediščina priporočilno ni vključena v obseg kulturne dediščine iz 74. in 75. člena ZVKD-1, ki jo je treba obvezno upoštevati pri pripravi planov, zato so smernice za to dediščino priporočilne narave. Pri pripravi prostorskih aktov se upoštevanje pravnih režimov varstva za območja dediščine, ki ni vključena v strokovne zasnove, priporoča (76. člen ZVKD-1).

Vsebina priporočilnih smernic (to je priporočilni režim varstva) za dediščino priporočilno postane pravni režim varstva, če ga kot takega določi veljavni prostorski akt.

V sloj eVRD je vključena registrirana kulturna dediščina in kulturna dediščina, ki je na dan priprave podatkov o pravnih režimih v postopku vpisa v register.

Za dodatna pojasnila glede kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za posege v območja dediščine priporočilno glej VII. 6 Dodatna pojasnila: Območje dediščine, ki ni v strokovnih zasnovah (kratka oznaka: dediščina priporočilno).

VII. DODATNA POJASNILA GLEDE KULTURNOVARSTVENIH POGOJEV IN SOGLASIJ ZA POSEGE V OBMOČJA KULTURNE DEDIŠČINE

VII. 1 Dodatna pojasnila: Območje kulturnega spomenika (kratka oznaka: spomenik)

začetek priročnika

Za posege v območju spomenika je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v skladu z aktom o razglasitvi. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.

Za raziskavo in odstranitev spomenika ali za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, če je spomenik hkrati arheološko najdišče, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev, ki ga izda minister, pristojen za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: minister). Kulturnovarstveno soglasje ministra se lahko izda pod pogoji, ki jih določa zakon (ZVKD-1).

VII. 2 Dodatna pojasnila: Območje dediščine iz strokovnih zasnov (kratka oznaka: dediščina)

začetek priročnika

Za posege v območju dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost določa prostorski akt. Kulturnovarstveno soglasje izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v skladu s prostorskim aktom. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.

Za raziskavo in odstranitev registrirane nepremične dediščine, za poseg v katero je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev, ki ga izda minister. Kulturnovarstveno soglasje ministra se lahko izda pod pogoji, ki jih določa zakon (ZVKD-1).

VII. 3 Dodatna pojasnila: Registrirano arheološko najdišče (kratka oznaka: arheološko najdišče)

začetek priročnika

Za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline izda minister.

VII. 4 Dodatna pojasnila: Vplivno območje kulturnega spomenika (kratka oznaka: vplivno območje spomenika)

začetek priročnika

Za posege v vplivnem območju kulturnega spomenika je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost določa akt o razglasitvi. Kulturnovarstveno soglasje izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v skladu z aktom o razglasitvi. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.

VII. 5 Dodatna pojasnila: Vplivno območje dediščine (kratka oznaka: vplivno območje)

začetek priročnika

Za posege v vplivnem območju je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost določa prostorski akt. Kulturnovarstveno soglasje izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v skladu s prostorskim aktom. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.

VII. 6 Dodatna pojasnila: Območje dediščine, ki ni v strokovnih zasnovah (kratka oznaka: dediščina priporočilno)

začetek priročnika

Za posege v območju dediščine priporočilno je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če to obveznost določa prostorski akt. Kulturnovarstveno soglasje izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v skladu s prostorskim aktom. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda.

Obrazložitev

Eden od temeljnih vidikov varstva kulturne dediščine je nadzor nad posegi vanjo. Vsebina »posega« je definirana v 3. členu ZVKD-1: »poseg« obsega vsa dela, dejavnosti ali ravnanja, ki posegajo v videz, strukturo, notranja razmerja, uporabo kulturne dediščine, ali ki kulturno dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. ZVKD-1 določa, da je za vsak poseg treba predhodno pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (28. člen, 30. člen ). Hkrati določa, da je treba pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda (29. člen).

ZVKD-1 (2. odstavek 28. člena) določa tudi izjeme glede pridobivanja kulturnovarstvenega soglasja:

· kulturnovarstvenega soglasja ni treba pridobiti za posege, za katere je že pridobljeno okoljevarstveno soglasje,

· kulturnovarstveno soglasje je mogoče pridobiti naknadno za nujne posege, če so neizogibno in nemudoma potrebni za odvrnitev nepredvidljive nevarnosti uničenja ali poškodbe spomenika ali dediščine ali za odvrnitev nevarnosti za ljudi in premoženje,

· priglasitev del Zavodu je potrebna za vzdrževalna dela, ki ne posegajo v varovane vrednote in služijo ohranitvi spomenika ali dediščine.

Za posege v območju spomenika je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Za posege v vplivno območje spomenika je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, če tako določa akt o razglasitvi. Podlaga za izdajo kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja je akt o razglasitvi.

Kulturnovarstveno soglasje za poseg v dediščino je treba pridobiti, če to določa prostorski akt oziroma akt o določitvi varstvenega območja dediščine (1. odstavek 28. člena, 4. odstavek 29. člena, 2. odstavek 30. člena ZVKD-1). Podlaga za izdajo kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja so določbe prostorskega akta ali akta o določitvi varstvenega območja.

ZVKD-1 določa tudi vsebinska merila za odločanje o tem, kdaj se lahko predlagani poseg dovoli. Pri odločanju je treba pretehtati razloge za poseg z razlogi za ohranitev kulturne dediščine v obstoječi obliki. Kot posebno okoliščino v prid odobritve posega se šteje, če predlagani posegi omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev kulturne dediščine (5. odstavek 28. člena ZVKD-1).

ZVKD-1 opredeljuje, kakšne priloge je treba priložiti za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja (30. člen ZVKD-1), kdaj je mogoče predpisati predhodne raziskave (šesti odstavek 29. člena) in konservatorski načrt (sedmi odstavek 29. člena ZVKD-1) ter kdaj je konservatorski načrt pogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja (osmi odstavek 29. člena ZVKD-1).

Eden od mogočih posegov v kulturno dediščino je tudi njeno uničenje oziroma odstranitev. Potreba po odstranitvi se najpogosteje pojavi v primeru sprostitve zemljišča, ki vsebuje arheološke ostaline, za gradnjo. Zakon (prvi in drugi odstavek 31. člena ZVKD-1) natančno definira, kdaj je mogoče dovoliti odstranitev teh ostalin oziroma spomenika ali dediščine. Pogoj za izvedbo teh del je kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev, ki ga izda minister, in pa to, da odstranitev in raziskavo nadzoruje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in da dela opravijo usposobljeni izvajalci, kar se ugotavlja na podlagi vloge investitorja, ki so ji priložena dokazila o strokovni usposobljenosti izvajalcev del (tretji odstavek istega člena).

Raziskava in odstranitev spomenika ali dediščine, ki ni arheološka ostalina, je dopustna le,
če se ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika ali dediščine, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje, in če je bil spomenik pred tem ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje (drugi odstavek istega člena).

Zakon (četrti do šesti odstavek 31. člena ZVKD-1) pri odstranitvi arheološke ostaline ali spomenika navaja tudi možnost naložitve izravnalnega ukrepa. Stranka, kateri je dovoljena odstranitev, mora v primeru določitve izravnalnega ukrepa bodisi povrniti državi škodo za uničenje ostaline oziroma spomenika bodisi zagotoviti ohranitev ali oživitev drugega spomenika primerljivega kulturnega pomena.

VIII. DODATEK

VIII. 1 Polje »Opombe«

začetek priročnika

Pri posameznih območjih so v polju »Opombe« uporabljene kratke številčne oznake za naslednje opombe.

(1)

Meja območje je bila določena na DKN, vendar je bila v času digitalizacije na tem območju parcelacija DKN glede na DOF/TTN5 zamaknjena in je vprašljiva.

(2)

Arheološko najdišče še ni dokončno registrirano, postopek registracije je v teku.

(3)

Enota prostorsko ni pomembna. Varstveni režim enote ne vpliva na opredelitev namenske rabe oziroma prostorsko izvedbenih pogojev nepremičnine, kjer je enota (spominska plošča) locirana, saj sama nepremičnina nima vrednot kulturne dediščine.

(4)

Enota je degradirana. V teku je izbris oz. sprememba kategorije režima v registru nepremične kulturne dediščine.

(5)

Za enoto je bilo izdano kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev. Sprememba vpisa v registru nepremične kulturne dediščine bo izvedena po izpolnitvi pogojev, določenih s kulturnovarstvenim soglasjem.

(6)

Režim oziroma območje režima je v postopku spremembe.

(7)

Dediščina še ni dokončno registrirana, postopek registracije je v teku.

VIII. 2 Meje območij v sloju eVRD

Meje območij kulturne dediščine v sloju eVRD so povzete po registru nepremične kulturne dediščine. Zajem območij registra poteka postopno od leta 1997 dalje in se je v različnih obdobjih izvajal na osnovi različnih geodetskih digitalnih podlag (v prvi fazi topografske karte TTN5/10, za večja območja tudi TK25; v zadnjem obdobju zajem v poteka praviloma na osnovi DKN v kombinaciji z DOF in topografskimi kartami). Zaradi različne kakovosti kartografskih podlag in položajne natančnosti DKN so podatki o posameznih območjih lahko različne kakovosti. Pri vsakem območju je naveden podatek o vrsti meje območja, ki uporabniku pojasnjuje način določitve meje območja in z njim povezane omejitve glede natančnosti meje.

Za enote kulturne dediščine, ki v registru nimajo definiranega območja (npr. spominske plošče, znamenja in podobno), so generirana območja v obliki trikotnikov.

VIII. 3 Opis atributnih podatkov v sloju eVRD

Podatki v sloju eVRD so sestavljeni iz podatkov o varstvenih režimih kulturne dediščine in podatkov registra nepremične kulturne dediščine (v nadaljevanju RKD).

Podatki o varstvenih režimih so podrobneje opisani in pojasnjeni v Priročniku pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri pripravi planov in posegih v območja kulturne dediščine (v nadaljevanju: Priročnik). Podatki, povzeti po RKD, dodatno opisujejo in pojasnjujejo lastnosti, zaradi katerih je enota oziroma območje opredeljeno kot nepremična kulturna dediščina.

OBJECTID, ID_ENOTE, OBJECTID_1

Identifikacijske oznake območja – interna oznaka v sistemu.

Ime

Ime območja kulturne dediščine. Ime je enako imenu enote kulturne dediščine iz RKD.

Rezim

Vrsta pravnega režima, ki velja na območju kulturne dediščine.

Vrste pravnih režimov so naslednje:

- območje kulturnega spomenika (kratka oznaka: spomenik),

- območje dediščine iz strokovnih zasnov varstva (kratka oznaka: dediščina),

- registrirano arheološko najdišče (kratka oznaka: arheološko najdišče),

- vplivno območje kulturnega spomenika (kratka oznaka: vplivno območje spomenika),

- vplivno območje dediščine (kratka oznaka: vplivno območje),

- območje dediščine, ki ni v strokovnih zasnovah (kratka oznaka: dediščina priporočilno).

Za podrobnejši opis glej Priročnik.

Podrezim

Podvrsta pravnega režima za območja dediščine.

Območja dediščine se razvrščajo v različne podvrste, na katere so vezani dodatni pravni režimi varstva. Posamezno območje dediščine je lahko uvrščeno v več podvrst, ki so naštete v polju "Podrezim".

Podvrste pravnega režima pri dediščini so naslednje:

- območje stavbne dediščine,

- območje naselbinske dediščine,

- območje kulturne krajine,

- območje vrtnoarhitekturne dediščine,

- območje memorialne dediščine,

- območje zgodovinske krajine,

- območje druge dediščine.

Za podrobnejši opis glej Priročnik.

Podatek je naveden le pri območjih dediščine in območjih dediščine priporočilno.

Predpis

Naslov predpisa, s katerim je bila enota kulturne dediščine razglašena za spomenik.

Podatek je naveden le pri območjih spomenikov in vplivnih območjih spomenikov.

PredpisObjava

Navedba uradne objave (uradnih objav) predpisa, s katerim je bila enote kulturne dediščine razglašena za spomenik.

Podatek je naveden le pri območjih spomenikov in vplivnih območjih spomenikov.

PredpisPovezava

Povezava na predpis (dokument v pdf obliki), s katerim je bila enota kulturne dediščine razglašena za spomenik. Dokument vsebuje osnovni predpis ter vse spremembe in dopolnitve.

Podatek je naveden le pri območjih spomenikov in vplivnih območjih spomenikov.

Opombe

Opombe glede pravnega režima, statusa, določitve območja dediščine in podobno. Za seznam opomb in podrobnejši opis glej Priročnik (poglavje VIII. 1 Polje »Opombe«).

Meja

Način določitve meje posameznega območja.

Območja so povzeta po RKD. Zajem območij traja od leta 1997 dalje in se je izvajal na osnovi različnih geodetskih digitalnih podlag (topografske karte TTN5/10, TK25, DKN). Zaradi različne kakovosti kartografskih podlag in položajne natančnosti DKN so podatki o posameznih območjih lahko različne kakovosti.

Načini določitve meje so naslednji:

- (0) neznano,

- (1) meja je določena na topografski karti,

- (2) meja je določena na DKN,

- (3) območje ni določeno.

Esd

Evidenčna številka enote kulturne dediščine iz RKD.

Tip

Tip enote kulturne dediščine iz RKD.

Obseg

Obseg enote kulturne dediščine iz RKD.

Gesla

Tipološka gesla enote kulturne dediščine iz RKD.

Opis

Opis enote kulturne dediščine iz RKD.

Naselje

Naselje, v katerem leži centroid enote kulturne dediščine v RKD.

Če območje enote leži v več naseljih, je v polju "Naselje" navedeno le naselje, v katerem leži centroid te enote kulturne dediščine (praviloma tudi večji del območja enote kulturne dediščine). Imena naselij so povzeta po registru prostorskih enot (Geodetska uprava RS).

LokacijaOpis

Opis lokacije enote kulturne dediščine iz RKD.

Zavod

Pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Če enota kulturne dediščine leži na območju, ki ga pokriva več območnih enot, je v bazi podatkov v polju "Zavod" navedena tista območna enota, ki je formalno pristojna za varovanje te enote kulturne dediščine in je predlagala vpis v RKD.

Obcina

Občina, v kateri leži centroid enote kulturne dediščine v RKD.

Če območje enote leži v več občinah, je v polju "Obcina" navedena le občina, v kateri leži centroid te enote kulturne dediščine (praviloma tudi večji del območja enote kulturne dediščine). Imena občin so povzeta po registru prostorskih enot (Geodetska uprava RS).

Pripravili:

Maja Jeglič

mag. Ksenija Kovačec Naglič

Barbara Mlakar

dr. Jelka Pirkovič

Helena Štih

Franc Zakrajšek

mag. Barbara Žižić

Damjana Pečnik

generalna direktorica

Direktorata za kulturno dediščino

Številka: 350-8/2011/1

Datum: 18. 9. 2008, dopolnjeno 3. 4. 2009 in 2. 11. 2011

začetek priročnika

IX. VIRI

· Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1; Ur. l. RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011) http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO4144.html,

· Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD; Ur. l. RS, št. 7/1999, št. 110/2002-ZGO-1, 126/2003-ZVPOPKD, 63/2007 Odl. US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 16/2008-ZVKD-1), 41. člen http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO1739.html

· Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Ur. l. RS, št. 102/2010 http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV9575.html

· Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine – čistopis februar 2008